slovenski hribi

Slovenski hribi – izbor manj poznanih dvatisočakov v Triglavski skupini

Slovenski hribi
VERNAR – 2225 m NAJLEPŠE SLOVENSKE GORE! POGLEJ VEČ!

Slovenski hribi so prelepi in tudi množično obiskani. Pravijo da nisi pravi Slovenec, če se vsaj enkrat ne povzpneš na Triglav. Triglav spada v Triglavsko skupino gora, ki so resnično veličastne, a mnoge med njimi malo obiskane. Premore veliko dvatisočakov in po svoji razsežnosti prekaša druge skupine Julijskih Alp. Slovenski hribi, posebej veličastna Triglavska skupina, so resnično vredni našega obiska. 

Triglavska skupina gora zavzema skoraj polovico celotne površine Vzhodnih Julijcev. Od zahodno ležečih skupin skupino Triglavskih gora loči dolina Vrat, prelaz Luknja, dolina Zadnjica in Trenta. Na jugu se skupina končuje na Bogatinskem sedlu ali na prevalu Vratca in Bohinjska dolina. Severna in zahodna pobočja Triglavske skupine se spuščajo v Zgornje Savsko dolino in Blejsko kotlino.

Slovenski hribi – dvatisočaki Triglavske skupine

Največja privlačnost v Triglavski skupini sta seveda Triglav in Dolina Triglavskih jezer. Na tem območju je celo poletje in jesen velika gneča, medtem ko druge gore v okolici samevajo. Na vrhu Triglava vidimo cele družine, celo majhni otroci osvojijo vrh, zato se lahko z otroki prav tako podamo tudi v druge gore te skupine.  Ravno te samotne gore so nekaj najlepšega, kar lahko doživimo v hribih, obiščemo jih lahko tudi z celo družino.

Samota, divje stene in lepo speljane poti. Če smo Triglav že osvojili, si oglejmo še druge prečudovite gore v Triglavski skupini. 

Vernar – 2225 m

Vernar je osamljen lepotec, ki zapira dolino Zgornje krme, od sosednjega Tosca pa ga ločijo Bohinjska vratca. Od Triglava loči Vernar Konjsko sedlo. Vernar je mogočna gora, ki v Krmo in na Velo polje pada v strmih stenah. V daljšem severnem grebenu stoji ob Konjskem sedlu skalnati stolp Cesar. Vrh je težko dostopen in tudi malo obiskan.

Mogoče je osamljeni Vernar tako malo obiskan, ker do njega ne vodijo markacije, pač pa se moramo nanj podati po zelo zahtevnem brezpotju. Vendar če smo vajeni hoje po gorah, potem se bomo tudi tukaj kar dobro znašli. 

Do Vernerja se najlažje povzpnemo po grebenu z Bohinjskih vratc. Do Bohinjskih vratc se odpravimo iz Vodnikovega doma, za hojo bomo potrebovali 20 minut. Na Bohinjskih vratcih se obrnemo proti severu in nekaj časa hodimo po grebenu. Kmalu zavijemo na pobočja, ki so na levo obrnjena proti Velemu polju. Tukaj hodimo po izredno strmem terenu, po katerem kmalu pridemo na sleme. Po slemenu nadaljujemo pot po krušljivem in težko prehodnem skalovju vse do vrha. 

Od Vodnikovega doma do vrha Vernerja bomo potrebovali 1 uro in 15 minut, seveda če ne bomo preveč iskali prehodov. To je zahtevna tura po brezpotju, označena je kot zelo zahtevno brezpotje, vmes nas čaka tudi nekaj lažjega plezanja. 

Vendar ko osvojimo vrh Vernarja, nas nagradi prelep razgled na Triglav, Rž, Rjavimo, dolino Krme in vrhove ki se stremo dvigajo na obe strani doline. Vidimo tudi večino Bohinjskih gora. 

Šmarjetna glava – 2358

ŠMARJETNA GLAVA – 2358 m – zahtevno brezpotje

Šmarjetna glava je markanten, osamljen in pravilno oblikovan vrh vzhodno od Doliča in še vedno spada v Triglavsko skupino. Goro obdajajo kratke in razdrobljene stene, le proti severozahodu je povezana s Triglavskimi podi, z razmeroma lahko prehodim grebenom.

Mimo vznožja te resnično lepe gore, hodijo cele množice ljudi na Triglav, a na Šmarjetno glavo se redko kdo poda. Šmarjetna glava je vključena v Bohinjsko planinsko pot in na vrhu se nahaja tudi žig. 

Do Šmarjetne glave ni markirane poti, zato se podamo na zahtevno brezpotje. Na vrhu nas preseneti razgled proti Triglavu, Velski dolini, Mišelj vrhu, Mišeljskem koncu in na Kanjavec.

Poti na Šmarjetno glavo

  • Od konca ceste na Pokljuki5 ur in 40 minut,  zahtevno brezpotje
  • Iz Zadnjice6 ur – zahtevno brezpotje
  • Iz Doline Krme – 6 ur in 10 minut– zahtevno brezpotje
  • Iz Aljaževega doma v Vratih – mimo koče na Doliču – 6 ur in 55 minut – zahtevno brezpotje

Mišelj vrh – 2350 m – najlepši slovenski hribi

Tudi Mišelj  vrh ni preveč oblegan, kar je res škoda, saj je z njega izreden razgled. Na njegovem vrhu stojimo tik pred Triglavom. Do Mišelj vrha lahko pridemo po več poteh, vse pa so zahtevno brezpotje in je potrebna dobra orientacija. Mišelj vrh mogočen in izrazit vrh, ki na vzhodu zaključuje greben med Velsko in Mišeljsko dolino in se mogočno dviga nad Velim poljem.

Od vseh strani ga obdajajo strme stene, samo proti zahodu je razmeroma lahko prehoden greben povezan v vrhom Na Nizkem. Na Mišelj vrh ni markirane poti, najlažji pristop je s planine pod Mišeljim vrhom. Na vrhu Mišeljega vrha je tudi vpisna knjižica in žig, ki je pritrjen na skali. 

Od Vodnikovega doma do vrha Mišelj vrha potrebujemo 3 ure. Hodimo po brezpotju in potrebujemo dobro orientacijo. Tura na Mišelj vrh ni primerna za neizkušene planince, saj pot ni markirana, greben pod vrhom pa je ozek in ponekod izpostavljen.

Kljub temu z nekaj orientacijske spretnosti ne bi smeli imeti težav. Tura na Mišelj vrh je posebej v pozno poletnem času izredno lepa in barvita, na vrhu pa se čisto blizu spogledamo s Triglavom. 

Na Mišelj vrh pa se lahko odpravimo tudi iz Zadnjice čez Dolič. Tudi ta pot je zahtevno brezpotje, do vrha bomo potrebovali 6 ur in 45 minut. 

Kanjavec – 2568 m

Kanjavec je bližnji sosed Triglava in je samostojna gora med Hribaricami in Doličem. Kanjavec je stičišče številnih grebenov, ki se od njega širijo proti jugu. Oklepajo dolino Velega polja, Fužinskih planin in Triglavskih jezer. Če pogledamo Kanjavec z juga ali vzhoda, je videti blaga in kopasta. Proti zahodu se strmo spušča k prvemu Triglavskemu jezeru, v dolino Zadnjica pa pada veličastna severna stena, ki je visoka 1500 m in je najvišja v naših gorah. S Kanjavca je izredno lep razgled, pozimi ga pogosto obiščejo turni smučarji. 

Na vrh Kanjavca lahko gremo po več poteh, najlepša tura je, če ga vključimo k ogledu Triglavskih jezer. Mogoče bomo morali kakšno noč prespati v kakšni planinski koči. Turo lahko pričnemo od koče na  Prehodavcih ali od koče pri Triglavskih jezerih. 

Če se proti vrhu odpravimo od koče pri Triglavskih jezerih, gremo po markirano poti do zahodnega dela Hribaric. Tu se pot odcepi levo in nas pripelje prek kamnitega južnega pobočja na vrh. Od koče pri Triglavskih jezerih bomo potrebovali 3 ure, od koče na Prehodavcih pa 2 uri. 

 

Slovenski hribi: Kanjavec 2568 m

Uporabljeno besedilo: slovenski hribi, najlepši slovenski hribi, slovenski dvatisočaki