Reference

Letos že 35 let od prvega snowraftinga na pustno soboto leta 1982

images

Letos mineva 35 let, kar smo v Sloveniji izpeljali prvi snowrafting na svetu(spust z gumijastim čolnom po snežni strmini) in sicer na pustno soboto leta 1982. S čolnom smo se spustili po stari fis progi v Kranjski gori, od “rora do petrola”.  Pod vodstvom Janeza Valanta in Splavarsko – čolnarskega društva Sava, so pri tem adrenalinskem spustu sodelovali zelo pogumni udeleženci: Ema Janžekovič, Tom Turk, Dermastja Turk, Jure Karnellutti in Marko Mlačnik. Na čast pusta smo bili oblečeni v potapljaške obleke, čoln smo več ali manj uspešno s pomočjo vesel prikrmarili do cilja.

K.G.FIS PROGA 1982
Prvi snowrafting – Pustna sobota Kranjska gora 1982

Kaj je snowrafting?

Kasneje se je snowrafting prijel tudi drugod po svetu. Udeleženci uporabljajo podobne rekvizite kot pri raftingu na divjih vodah, razlika je predvsem v prizorišču, saj se rafting na snegu odvija na posebej za to urejenih progah ob smučišču.

Snežna različica je tudi precej bolj nevarna, saj bližnja srečanja z drevesi ali obračanje pri hitrosti tudi do 100 km na uro niso redkost. Zaradi številnih nesreč so tovrstne podvige marsikje prepovedali, tudi v Seefeldu v Avstriji. V krajih, kjer pa snežne rafte še tolerirajo ( Courchevel, Engelberg , Cortina..), so omejili prizorišča spustov na varnostne dele smučišč in izteke smučarskih skakalnic.

images

Ob proslavitvi petnajste obletnice, pa so leta 1997 opravili več voženj z raftom po snegu na Voglu, Kobli in francoskem Val Thorensu. Enega najdaljših spustov pa so izvedli leta 1991 s Savinega kuka na Durmitorju v Črni Gori, iz 2200m na 1500m – okoli 700 m višinske razlike.

V današnjem času se zaradi varnosti snowrafting organizira predvsem z manjšimi čolni do treh oseb kot popestritev turistične ponudbe na smučiščih za ne-smučarje.

Zaradi lažje organizacije se v Evropi, predvsem v Švici in na Norveškem razvija airboarding – spust za eno osebo z napihljivo blazino. Najbolj primerni tereni so nad gozdno mejo na Voglu in na Kaninu.

Airboarding v Sloveniji že 25 let

Airboarding je novejša športna panoga – adrenalinski šport, ki je v večini evropskih smučarskih centrih že veselo zaživel,  a žal ne v Sloveniji. Kljub trudu posameznikov ne more in ne more zaživeti. Pred leti se je podobno dogajalo z deskanjem na snegu, končno so smučišča morala popustiti vse večjemu zanimanju za ta šport.

airboarding-1

Airboarding se je v Sloveniji   pojavil  v  devetdesetih letih, ko je Dragan Čelofiga  naredil prvo napihljivo blazino v obliki morskega skata, namenjen pa je bil za uporabo na vodi. Izvirna oblika airboarda  je bil skat.

Pionir airbordinga  v Sloveniji je starosta Slovenskega raftinga, Valant Janez, imenovan tudi Karlo Lopata. Že pred petindvajsetimti leti je z sodelovanjem RTV Slovenije na Voglu posnel film v katerem je prikazal spust po snegu s skati in z gumijastim čolnom. Film je bil predvajan v takratni oddaji Zdravo na RTV.

Režiser filma je bil Matjaž Žbontar, scenaristka Marjeta Keršič Svetel, film pa je bil večkrat predvajan med odmori smučarskih tekmovanj.

Pionir airboardinga v Evropi naj bi bil švicar Joe Steiner, vendar imajo Slovenci prav tako dokaze, da so prvi začeli spuste po snegu, takrat  še s skati. To sladko dilemo bodo ti pogumni možje mogoče kdaj v prihodnosti tudi rešili.

VALANT JANEZ V FRANCIJI POSTAVIL VIŠINSKI REKORD 

Leta 1993 pa je Valant Janez v Franciji postavil višinski rekord. S skatom se je spustil z gore Aiguille Du Midi v Franciji z višine približno 3800m. Airboarding dopušča ekstremne hitrosti, zato je resnično  adrenalinski šport, ki nam požene kri po žilah. V tujini se ga na smučiščih poslužujejo tako smučarji kot ne smučarji.

Zaradi nevarnosti pri velikih hitrostih,  ki jih dosežemo,  je zelo pomembna šola airboarda, kjer se naučite osnov in tehnike spusta.

AIRBOARDING V TUJINI

Airboarding je trenutno najbolj razvit v Švici. Na smučiščih imajo za spuste narejene posebne proge in žičnice, kjer pa ni urejenih prog pa je dovoljen spust   tudi po smučišču, ponekod tudi takrat, ko se smučišče zapre za smučarje.

V Sloveniji je profesor Valant Janez  z   njegovim  podjetjem za ekstremne športe E.T.IZZIV poskušal uvesti airboarding na smučiščih Krvavec in Vogel, vendar se mu žal ni uspelo dogovoriti za posebne proge, nočni spusti brez delujočih žičnic pa niso pritegnili dovolj ljudi.

 ADRENALINSKI ŠPORT ZA MLADE IN STARE

Za airboarding ne potrebujete drage športne opreme, niti ni potrebno da znate smučati, potrebna je samo zaščitna oprema, čelada in ščitniki za kolena, pri pogumnejših, ki pa se bodo spustili hitreje, pa je priporočljiva tudi zaščita za hrbet.

Airboarding izvajamo z airboardom,  to je napihljiva rebrasta blazina z ročaji.  Upravljamo ga z nagibom telesa na eno ali drugo stran, obenem pa si pomagamo z nogami. Smer spusta je z glavo naprej, pri čemer lahko dosežemo velike hitrosti,  lahko pa se spuščamo po majhnem hribčku z majhno hitrostjo.

 ADRENALINSKI ŠPORT PRIMEREN TUDI ZA OTROKE

Airboarding je primeren tudi za otroke, saj se lahko spuščajo po položnejših terenih. Za otroke je posebej pomembno, da se naučijo pravil airboardinga in da so primerno zaščiteni. Preden otroke popeljemo, jim pokažemo osnovne prijeme in položaje telesa, razložimo jim pa tudi deset pravil in navodil za varen spust z airboardom.

  1. Airboard je primeren samo za zavarovane proge, na primer sankaške ali posebej za airboarding namenjene proge.
  2. Primerna zimska oblačila in obutev,
  3. Primerna zaščita z čelado,rokavicami in kolenskimi ščitniki.
  4. Zaradi nizkega položaja je vidni kot omejen, zato ovire pozno opazimo.
  5. Upoštevati moramo, da je uravnavanje smeri po poledeneli progi enako kot pri smučanju ali deskanju težavno ali celo nemogoče.
  6. Pri hitrosti smo zmerni, na nezavarovanih mestih peljemo previdno in upoštevamo varnostno razdaljo.
  7. Na progi se nikoli ne ustavljamo, ker imamo lahko koga za seboj.
  8. Padle osebe zaščitimo z airboardom, podobno kot z airbagom.
  9. Neotesano vedenje ni dovoljeno, brezpogojno je treba upoštevati FIS – pravila.
  10. Obzirnost, previdnost, daljnovidnost in predvsem VELIKO ZABAVE!

Leto 1981

  • reka Soča (štart v vasi Soča do cilja v Trnovem – moški kajakaški cilj) – prvi rafting
  • reka Tara v Črni gori – prvi rafting
  • reka Neretva v Bosni in Hercegovini – prvi rafting
  • reka Drina v Bosni in Hercegovini – prvi rafting

 

Leto 1982

  • snowrafting – prvi spust po snegu z gumijastim čolnom na svetu po stari FIS progi v Kranjski gori

 

Leto 1984

  • reka Sava (Brod – Tacen, stara kajakaška proga za svetovni pokal) – prvi rafting

 

Leto 1985

  • reka Isel v Avstriji – rafting

 

Leto 1987

  • reka Isere v Franciji – rafting

 

Leto 1988

  • reka Isere v Franciji (slalom proga) – prvi rafitng
  • reka Avre v Franciji – rafting
  • reka Dranse v Franciji – rafting
  • reka Dora Baltea v Italiji – rafting
  • Val Thornes – prvi snowrafting v Franciji

 

Leto 1990

  • reka Vorderran (Laax) v Švici – rafting
  • reka Inn v Švici – rafting
  • Janez Valant opravi 100-ti spust po reki Tari v Črni gori

 

Leto 1991

  • prvi snowrafting v Črni gori (Savin kuk – Durmitor)
  • prvi rafting pozimi po reki Tari v Črni gori
  • Kobla – snowrafting po slalom progi
  • Vogel – snowrafting (spust z gumijastim čolnom in skati)

 

Leto 1992

  • reka Valbona v Albaniji – prvi rafting

 

Leto 1993

  • Chamonix v Franciji, A. du Midi (3720 m) – spust s skatom, to je bil prvi solo snowrafting oz. airboarding

 

Leto 2009

  • Janez Valant opravi 150-ti spust po reki Tari v Črni gori

 

Leto 2010

  • Prvenstveni airboarding skozi Krnico (Kanin) (približno 1000 višinskih spustov) – opravita ga Janez Valant in Mario Blagojevič